Matamata Maota i totonu Islamabad, Islamabad pe lisi sau oe lava. Faʻasalalau, faʻatau au mea totino, lisi i le letIslamabad (; Urdu: اسلام آباد, Islāmābād) o le laumua o Pakistan, ma o loʻo faʻatautaia faʻatasi o se vaega o le Islamabad Capital Territory. O Islamabad o le iva aofaʻi o aʻai i Pakistan, aʻo le taulaga tele o Islamabad-راولپنڈی o le lona fa lea o lapoʻa a le atunuu ma o lona faitau aofaʻi e tusa ma le 7.4 miliona. Fausia o se taulaga na fuafuaina i le 1960 e suia Karachi o le laumua o Pakistan, o loo lauiloa Islamabad. maualuga tulaga o le ola, saogalemu, ma tele lauusiusi. O le taulaga o le nofoa faaupufai o Pakistan ma o le malo i le lotoifale o loo faatulagaina e le Islamabad Metropolitan Corporation, lagolagoina e le Capital Development Authority (CDA). Islamabad o loʻo tu i Pothohar Plateau i le itu i matu sasaʻe o le atunuʻu, i le va o Rawalpindi District ma le Margalla Hills National Park i le itu i matu. O le itulagi na avea muamua ma vaega o le kolosi o Punjab ma Khyber Khyber ma le Margalla Pass e avea ma faitotoʻa i le va o le lua itulagi. O le ata tele o le taulaga, na mamanuina e le tusiata Eleni Constantinos Apostolou Doxiadis, vaevaeina le taulaga i ni vaega e valu, e aofia ai pulega, diplomatic enclave, fale nofoia, aʻoga vaega, alamanuia vaega, pisinisi faapisinisi, ma nuu i tua ma lanumeamata. O le taulaga ua lauiloa mo le i ai o paka ma vaomatua, e aofia ai le Margalla Hills National Park ma le Shakarparian Park. O le taulaga o fale mo nisi o fanua, e aofia ai le Faisal Mosque, o le sili ona telelotu i Asia i Saute ma lona fa sili ona tele i le lalolagi. O isi nofoaga taua e aofia ai le Pakistan National Monument ma Democracy Square.Islamabad o se gamma-lalolagi aai; ua faʻavasegaina o le Medium i luga o le Human Development Index, ma le HDI o le 0.678, pito sili ona maualuga i le atunuʻu. Le taulaga ua sili ona maualuga le tau o le ola i Pakisitana, ma ona tagata aofaʻi o loo puleaina e tagata ogatotonu ma luga o vasega ogatotonu ogatotonu. O le avea o se taulaga taugata, o tau o le tele o fualaau aina, fualaau faisua ma moa mea na siitia i Islamabad i le tausaga 2015-2020 O le taulaga o le fale mo le luasefulu iunivesete, e aofia ai le Bahria University, Iunivesite قائد-e-Azam, PIEAS, COMSATS Institute of Information Tekonolosi ma NUST. O le taulaga o se tasi o le sili ona saogalemu i Pakistan, ma o loʻo iai le tele o mea e mataʻituina ai ma 1,900 CCTV mea pueata.O se fale o se fale e galue ai o se fale, e amata mai i fale faigofie e pei o fale le aoga o ituaiga nomadic ma fale le lelei i fale nofoia ma lavelave fale, laupapa, piliki, sima poʻo isi mea e aofia ai paipa, ea ma eletise eletise. [1] [2] O fale e faʻaogaina le tele o ituaiga taualuga o taualuga e taofi ai le timu e pei o le timu mai le ulufale atu i le nofoaga e nonofo ai. O fale e ono iai faitotoʻa poʻo loka e faʻamautu ai le nofoaga o nonofo ai ma puipuia ona tagata ma mea mai i tagata gaoi poʻo isi tagata solitulafono. O le tele o fale masani i aso nei i aganuu i Sisifo o le ai ai se tasi pe sili atu potu ma le faletaele, se umukuka pe kuka nofoaga, ma se potu malolo. E ono iai se potu 'eseʻese se fale, poʻo le potu' ai e tuʻufaʻatasia i se isi potu. O nisi fale tetele i Amerika i Matu o loʻo iai se potu mo faʻafiafiaga. I sosaiete masani e faʻasino ile faʻaopoopoina o sosaiete, o meaola mai totonu o manu e pei o moa poʻo lafumanu tetele (pei o povi) e mafai ona tufa faʻatasi vaega o le fale ma tagata. O le sosaiete e nofo i totonu o se fale ua taʻua o se fale. E masani lava, o se fale o se aiga o se ituaiga o ituaiga, e ui o aiga e mafai foi o isi sosaiete lautele, pei o le potu sui poʻo le, i le potu potu, tagata e leai ni fesoʻotaʻiga. O nisi fale e naʻo se fale e nonofo ai mo se aiga e tasi poʻo se kulupu tutusa; o fale tetele na taʻu o falelotu po o laina laina e ono aofia ai le tele o aiga fale i le fausaga e tasi. E ono iai se fale ma fale, pei o le faletaavale mo taʻavale poʻo se fale e faʻaaoga ai togalaʻau ma mea faigaluega. Atonu e iai se fale i tua poʻo lumafale, e fai ma nofoaga faʻapitoa e nonofo filemu pe 'aʻai tagata.Source: https://en.wikipedia.org/