Matamata Maota i totonu Kisumu, Kenya pe lisi sau oe lava. Faʻasalalau, faʻatau au mea totino, lisi i le letKenya, aloa'ia o le Ripapelika o Kenya (Swahili: Jamhuri ya Kenya), o se atunuu i Aferika i Sasa'e. I le 580,367 sikuea kilomita (224,081 sq mi), o Kenya o le 48th le tele o atunuu i le lalolagi i le eria. Faatasi ai ma le faitau aofaʻi o le sili atu i le 47.6 miliona i le 2019 tusiga igoa, o Kenya o le 29th sili ona toʻatele atunuu. O le laumua o Kenya ma le aai tele o Nairobi, ae o lona aai pito i leva ma le laumua muamua o le taulaga i le gataifale o Mombasa. O le Aai o Kisumu o le aai lona tolu lona tele ma o se taulaga foi i uta i le Vaituloto o Vitoria. O isi nofoaga taua i le taulaga e aofia ai Nakuru ma Eldoret. E oʻo mai i le 2020, o Kenya o le lona tolu-sili ona tele tamaoaiga i lalo o Sahara Aferika ina ua maeʻa Nigeria ma Aferika i Saute. O Kenya e tuaoi ma Sudan i Saute i matusisifo, Etiopia i matu, Somalia i sasae, Uganda i sisifo, Tanzania i saute, ma le Vasa Initia i sautesasae. O lona fa'afanua, tau ma le faitau aofa'i o tagata e eseese lautele, e amata mai i tumutumu mauga malulu malulu (Batian, Nelion ma Point Lenana i luga o le Mauga o Kenya) ma le tele o vaomatua o loʻo siomia ai, meaola ma faʻatoʻaga lafulemu e oʻo atu i tau malulu i le itu i sisifo ma vaeluaga vanu ma mago le lafulemu. nofoaga matutu ma semi-matutu ma toafa atoatoa (Chalbi Desert ma Nyiri Desert). O uluai tagata na nonofo i Kenya o Hunter-gatherer e tutusa ma aso nei tagata Hadza. E tusa ai ma tala fa'asolopito o tala fa'asolopito o mea e feso'ota'i ma mea fa'a'ivi, na fa'ato'a nofoia e le au failauga Cushitic i fanua maualalalo o Kenya i le va o le 3,200 ma le 1,300 TLM, o se vaega ua ta'ua o le Lowland Savanna Pastoral Neolithic. O le au fai lafumanu e tautatala i le gagana Nilotic (tuaa o Kenya's Nilotic speakers) na amata ona faimalaga mai Sudan i Saute i aso nei i Kenya pe tusa o le 500 TLM. Na nonofo tagata Bantu i le talafatai ma totonu i le va o le 250 TLM ma le 500 TA. O fesoʻotaʻiga a Europa na amata ile 1500 TA ma le Emepaea o Potukale, e ui na amata le nofoia o Kenya i le 19 seneturi i le taimi o suʻesuʻega a Europa i totonu. O Kenya i ona po nei na aliaʻe mai se puipuiga na faavaeina e le Malo o Peretania i le 1895 ma le Kenya Colony mulimuli ane, lea na amata i le 1920. O le tele o feeseeseaiga i le va o Peretania ma le kolone na taitai atu ai i le Mau Mau Revolution, lea na amata i le 1952, ma le tautinoga a tutoatasi i le 1963. Ina ua mavae le tutoatasi, sa tumau pea Kenya o se sui o le Commonwealth of Nations. O le fa'avae o lo'o iai nei na talia i le 2010 e sui ai le fa'avae tuto'atasi 1963. O Kenya o se sui o le peresetene o le malo faatemokalasi, lea o sui filifilia e fai ma sui o tagata ma o le peresitene o le ulu o le setete ma le malo. O Kenya o se sui o Malo Aufaatasi, Commonwealth of Nations, Faletupe o le Lalolagi, International Monetary Fund, COMESA, International Criminal Court, ma isi faalapotopotoga faava o malo. Faatasi ai ma le GNI o le 1,460, o Kenya o se tamaoaiga maualalo maualalo-ogatotonu-tupe maua. O le tamaoaiga o Kenya e sili ona tele i sasaʻe ma totonugalemu o Aferika, ma Nairobi o loʻo avea ma faʻalapotopotoga faʻapisinisi tele. Fa'ato'aga o le vaega pito sili lea ona tele: lauti ma kofe o fa'ato'aga fa'ato'aga masani, a'o fugala'au fou ose fa'ato'aga fa'aola. O le alamanuia tautua ose fa'atauva'a tele fo'i le tamaoaiga, aemaise o tagata tafafao. O Kenya o se sui o le vaega o fefa'ataua'iga a Aferika i Sasa'e, e ui o nisi o fa'alapotopotoga tau fefa'ataua'iga fa'ava-o-malo ua fa'avasegaina o se vaega o le Greater Horn of Africa. Aferika o le maketi sili ona tele i Kenya, sosoo ai ma le Iuni a Europa.O se fale o se fale e galue ai o se fale, e amata mai i fale faigofie e pei o fale le aoga o ituaiga nomadic ma fale le lelei i fale nofoia ma lavelave fale, laupapa, piliki, sima poʻo isi mea e aofia ai paipa, ea ma eletise eletise. [1] [2] O fale e faʻaogaina le tele o ituaiga taualuga o taualuga e taofi ai le timu e pei o le timu mai le ulufale atu i le nofoaga e nonofo ai. O fale e ono iai faitotoʻa poʻo loka e faʻamautu ai le nofoaga o nonofo ai ma puipuia ona tagata ma mea mai i tagata gaoi poʻo isi tagata solitulafono. O le tele o fale masani i aso nei i aganuu i Sisifo o le ai ai se tasi pe sili atu potu ma le faletaele, se umukuka pe kuka nofoaga, ma se potu malolo. E ono iai se potu 'eseʻese se fale, poʻo le potu' ai e tuʻufaʻatasia i se isi potu. O nisi fale tetele i Amerika i Matu o loʻo iai se potu mo faʻafiafiaga. I sosaiete masani e faʻasino ile faʻaopoopoina o sosaiete, o meaola mai totonu o manu e pei o moa poʻo lafumanu tetele (pei o povi) e mafai ona tufa faʻatasi vaega o le fale ma tagata. O le sosaiete e nofo i totonu o se fale ua taʻua o se fale. E masani lava, o se fale o se aiga o se ituaiga o ituaiga, e ui o aiga e mafai foi o isi sosaiete lautele, pei o le potu sui poʻo le, i le potu potu, tagata e leai ni fesoʻotaʻiga. O nisi fale e naʻo se fale e nonofo ai mo se aiga e tasi poʻo se kulupu tutusa; o fale tetele na taʻu o falelotu po o laina laina e ono aofia ai le tele o aiga fale i le fausaga e tasi. E ono iai se fale ma fale, pei o le faletaavale mo taʻavale poʻo se fale e faʻaaoga ai togalaʻau ma mea faigaluega. Atonu e iai se fale i tua poʻo lumafale, e fai ma nofoaga faʻapitoa e nonofo filemu pe 'aʻai tagata.Source: https://en.wikipedia.org/